Povzetek vzgojnega načrta

Spoštujemo sebe, druge in naravo, učimo se sprejemati lastno odgovornost in krepimo solidarnost ter spodbujamo znanje.
 
Načini doseganja in uresničevanja ciljevZa doseganje in uresničevanje ciljev osnovnošolskega izobraževanja bomo v šoli:

• zagotavljali kakovostno vzgojno-izobraževalno delo in pogoje za delo, ki bodo omogočali osebnostni razvoj učencev v skladu z njihovimi sposobnostmi in interesi, vključno z razvojem pozitivne samopodobe za nadaljnjo izobraževalno in poklicno pot s poudarkom na usposobljenosti za vseživljenjsko učenje;
• z raznimi dejavnostmi, predavanji, ogledi in obiski spodbujali skladni telesni, spoznavni, čustveni, moralni, duhovni in socialni razvoj posameznika z upoštevanjem razvojnih zakonitosti;
• organizirali različna srečanja, kjer bodo učenci s sodelovanjem razvijali medsebojno strpnost, spoštovanje, sprejemanje drugačnosti za spoštovanje ter upoštevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin;
• ob državnih praznikih organizirali proslave, prireditve in kulturne dejavnosti, s katerimi bomo razvijali zavest o državni pripadnosti in narodni identiteti, védenje o zgodovini Slovencev, njihovi kulturni in naravni dediščini ter spodbujali državljansko odgovornost;
• s projekti, tekmovanji in sodelovanji razvijali pri učencih tako pismenost v slovenskem jeziku kot sporazumevanje v tujih jezikih ter razgledanost na besedilnem, naravoslovno-tehničnem, matematičnem, informacijskem, družboslovnem, športno-zdravstvenem in umetnostnem področju;
• s sistematično samoevalvacijo ugotavljali uresničevanje ciljev ter primerjali mednarodno primerljive standarde znanja;
• vodstvo šole in zaposleni se z vzgojnim načrtom obvežejo, da se bodo zavestno trudili za spoštljive medsebojne odnose in se izogibali vsem oblikam nasilja na delovnem mestu (obrekovanju, namigovanju, poniževanju, zaničevanju, izločitvi, fizičnim, verbalnim napadom …).

Proaktivne in preventivne vzgojne dejavnostiZa varno in spodbudno okolje in za doseganje ciljev bomo v šoli uvajali proaktivne in preventivne vzgojne dejavnosti, s katerimi šola razvija varno in spodbudno okolje za doseganje ciljev iz 2. člena Zakona o osnovni šoli in potrebe po:

• varnosti in odsotnosti strahu,
• sprejetosti, pripadnosti in vključenosti,
• individualnosti, uspešnosti in potrjevanju,
• svobodi, izbiri, ustvarjalnosti,
• gibanju in sprostitvi.

 

 
Vzpostavljali bomo pogoje za:

• razvijanje ugodne razredne in šolske socialne klime, občutka varnosti, zaupanja in sprejetosti, izvajanje dejavnosti, ki postavljajo v ospredje medsebojno povezanost in oblikovanje v uspešnost naravnane učeče se skupnosti;

• oblikovanje oddelčnih dogovorov o temeljnih vrednotah skupnega življenja in načinih ravnanja ter sodelovanje pri oblikovanju pravil šolskega reda;
• aktivno vključevanje učencev v načrtovanje, izvajanje, vrednotenje učenja in dela v skladu z njihovimi zmožnostmi in s tem navajanje k procesom samovrednotenja, samokontrole ter spodbujanje zavedanja svobode in odgovornosti za posledice lastnega vedenja;
• izvajanje razvojnih in drugih projektov šole in vključevanje v širše, tudi mednarodne, projekte;
• razvijanje socialnih veščin, skrb za ustrezno komuniciranje, sodelovalno učenje, organiziranje prostovoljnega dela in vrstniške pomoči ter spodbujanje medgeneracijskega sožitja;

(Učenci posameznega oddelka organizirajo in razvijajo medsebojno učno pomoč. Pri tem jih  podpirajo razrednik, učitelji in starši.)

• obravnavanje različnih življenjskih problemov vrstnikov;

(Posebno skrb posvečamo učencem priseljencem in zavzeto razvijamo kulturo medsebojnega spoznavanja, sodelovanja in pomoči.)

• izvajanje dejavnosti, ki povezujejo učence, delavce šole, starše in lokalno skupnost;
• vključevanje staršev v življenje in delo šole, organiziranje šole za starše, izvajanje srečanj s starši ali oddelčnih sestankov s starši in učitelji, priprava dni odprtih vrat ipd.;
• načrtno in sistematično izvajanje preventivnih dejavnosti za preprečevanja zasvojenosti, nasilništva, spolnih zlorab in drugih odklonskih pojavov (ure oddelčne skupnosti, osebni pogovori, dnevi dejavnosti, projekti);
• spoznavanje okoliščin, v katerih se pojavljajo za šolo značilni problemi, preko seznanjanja s stališči in predlogi  vseh udeleženih;
• hitro in načrtno reševanje problemov vseh udeleženih.

 
VZGOJNI POSTOPKI1. Svetovanje in usmerjanje je namenjeno učencem, posredno pa tudi njihovim staršem, pri reševanju njihovih lastnih problemov, ki so povezani z razvojem učenca, s šolskim delom, z odnosi z vrstniki in odraslimi ter z razvijanjem samopodobe in prevzemanjem odgovornosti.
Poteka lahko v času razrednih ur ali izven časa pouka (po dogovoru z učitelji ali s šolsko svetovalno službo).
V primerih, ko strokovni delavec presodi, da se pri učencu pojavljajo težave in oblike vedenja, ki jih šolska obravnava ne more omiliti, izboljšati ali odpraviti, bomo staršem predlagali obravnavo in psihosocialno pomoč v zunanjih ustanovah.
 
Oblike pomoči:

• organizacija pomoči učitelja ali sošolcev pri učenju,
• pomoč pri vzpostavljanju socialnih povezav med učenci,
• motiviranje za vključitev učenca v dejavnosti,
• uvajanje v določene funkcije in druge pomembne odgovornosti,
• nudenje različnih oblik zunanje pomoči,
• dogovori z učencem o občasnih individualnih programih,
• zagotavljanje varnosti itd.

 
2. Restitucija je oblika vzgojnega ukrepanja, ki omogoča učencu, ki je s svojim ravnanjem povzročil materialno ali moralno škodo drugemu, skupini ali šoli, da to popravi. Učenec se v postopku restitucije sooči s posledicami svojega ravnanja, sprejme odgovornost za takšno ravnanje in poišče načine, s katerimi svojo napako popravi oziroma se z oškodovancem dogovori za načine poravnave. V nasprotju s kaznovanjem poudarja pozitivno reševanje problemov.
Strokovni delavci predvsem spodbujajo, usmerjajo in spremljajo proces restitucije. Starše o restituciji obvesti učenec sam ali strokovni delavec. Ker gre za postopek, v katerem ima učenec možnost vpogleda v svojo napako in pri iskanju načinov poravnave sodeluje tudi sam, je restitucija zavezujoča tako za strokovne delavce (ki skrbijo, da je uresničena) kot za učenca in starše. Če se starši z njo ne strinjajo ali je celo ne dovolijo izvesti, s tem svojemu otroku preprečujejo napako popraviti. Zato šola v tem primeru lahko učencu izreče vzgojni opomin.
 
 
POHVALE, PRIZNANJA, NAGRADEPodeljevali jih bomo za:

• odlične učne rezultate,
• opazen napredek učencev na učnem ali vedenjskem področju, v odnosu do vrstnikov in odraslih, v odnosu do lastnine in okolja,
• zelo uspešno učno delo ali druge dosežke na umetniških, športnih, raziskovalnih in drugih področjih,
• pripravljenost za delo v razredni skupnosti in skupnosti učencev šole,
• prizadevno sodelovanje pri otroškem in mladinskem pevskem zboru,
• prostovoljno delo,
• medsebojno pomoč učencem,
• vestno in redno opravljanje šolskih in domačih obveznosti,
• druge dosežke, ki jih ravnatelj oz. učiteljski zbor šole ali razrednik in mentorji ocenijo kot primerne za ustno ali pisno pohvalo.

 
Nagrade bomo podeljevali v naslednjih oblikah:

• ohranili bomo zapis v Zlato knjigo učencev,
• nagradili bomo najboljšega učenca generacije devetega razreda,
• nagradili bomo najboljšo športnico in najboljšega športnika generacije devetega razreda,
• ob koncu šolskega leta bomo podeljevali različne pisne pohvale in priznanja,
• druge možne oblike nagrajevanja: nagradni izlet; obisk ali vstopnica za kulturno ali športno prireditev, knjižne nagrade; športni rekviziti …

 
Nagrado, pohvalo ali priznanje lahko dobi posamezni učenec, skupina učencev ali oddelčna skupnost.
 
 

 
VZGOJNI UKREPIVzgojni ukrepi so posledica kršitev šolskega reda in dogovorjenih šolskih pravil. Odločitev o vzgojnem ukrepanju je lahko individualna (delavec šole) ali skupinska (učiteljski zbor). Izvajanje vzgojnih ukrepov je povezano z nudenjem podpore in vodenjem učenca, iskanjem možnosti in priložnosti za spremembo neustreznega vedenja. Pri tem sodelujejo učenec, starši in strokovni delavci šole, ki skupaj oblikujejo predloge za rešitev.
Vzgojni ukrepi/postopki so usmerjeni pedagoško strokovni postopki, ki se uporabijo pri ponavljajočih, pogostejših ali večjih kršitvah pravil šolskega reda in dogovorjenih pravil. Uporabljajo se v primerih, ko učenec kljub vzgojni pomoči ne izboljša svojega vedenja, noče sodelovati ali pa zaradi različnih razlogov tega ni sposoben.
Vzgojni ukrepi so torej namenjeni temu, da posredno pomagajo učencu spremeniti svoje vedenje.
 
Vzgojni ukrep se oblikuje kot:

• obveza učenca o določenem ravnanju,
• pisni dogovor šole (razrednik je nosilec dogovora) in staršev o določenem skupnem ravnanju,
• ustna zahteva delavca šola,

• pisna zahteva delavca šole,
• sklep katerega od organov šole (razrednik, oddelčni učiteljski zbor, celotni učiteljski zbor, ravnatelj) ipd.

 
Vzgojni ukrepi se dokumentirajo kot:

• zaznamki v eAsistentu,
• zapisi določenih organov šole ali služb,
• zapisniški sklepi učiteljskih konferenc,
• zapis dogovora med šolo  in starši o določenem skupnem ravnanju,
• zapis o obvezi učenca o določenem ravnanju,
• zapis o obvezi starša o določenem ravnanju.

 
Izrekamo naslednje možne vzgojne ukrepe:

• povečan nadzor nad učenci v šoli, nad posamezno skupino, parom ali posameznim učencem (Povečan nadzor nad učenci velja v času pouka in v času, ko učenci čakajo na drugo dejavnost po urniku. Nadzor je potreben, če učenec ali učenci pogosto kršijo hišni red in bi lahko med čakanjem izpeljali neprimerno dejanje ali povzročili škodo.);
• zadržanje učenca na razgovoru po pouku zaradi hujše kršitve ali ponavljajočih kršitev (Namen zadržanja je pojasnitev okoliščin dogodka in odločitev o nadaljnjem ravnanju. O nameri zadržanja obvestimo starše.);
• vabilo na razgovor izven šolskega časa skupaj s starši;
• opravljanje neopravljenih obveznosti izven pouka (Razrednik starše o tem obvesti.);
• redni vsakodnevni ali drugače vnaprej določeni stiki učenca s strokovnim delavcem (razrednik, učitelj, svetovalna delavka), namenjeni pogovoru o dogajanju in doživljanju v šoli;
• dodatno spremstvo strokovnega delavca ali organiziranje nadomestnega vzgojno-izobraževalnega procesa pri dejavnostih, ki v okviru rednega programa potekajo zunaj šolske stavbe (V primerih izvajanja pedagoškega procesa izven šole lahko šola za učence, ki z neupoštevanjem navodil lahko povzročijo ogrožanje svoje varnosti in varnosti drugih, poskrbi za posebno spremstvo strokovnega delavca. V primerih, ko to ni možno, pa poskrbi za nadomestni vzgojno-izobraževalni proces v šoli.);

• odstranitev učenca od pouka (Kadar učenec s svojim vedenjem onemogoča izvajanje pouka in so bili že opravljeni vzgojni ukrepi za omilitev tega vedenja, lahko učitelj odredi učencu, da zapusti pouk. Učenec v času odstranitve pod nadzorom drugega strokovnega delavca, ki ga določi ravnatelj, opravlja šolsko delo ali pa se z njim pogovori o problemu in vedenju, zaradi katerega ni bil pri pouku. Učitelj, ki je učencu odredil zapustitev pouka, mora še isti dan opraviti razgovor z njim. Skupaj analizirata nastali položaj in se dogovorita o pravilih vedenja v prihodnje. Ena od možnosti je tudi ta, da učenec nadoknadi zamujeno po pouku. Učitelj o vsem obvesti starše.);
• redni vsakodnevni ali drugače vnaprej določeni stiki staršev z dogovorjenimi strokovnimi delavci šole, namenjeni pogovoru o otrokovem vedenju in doživljanju v šoli;
• ukinitev nekaterih pravic, ki so povezane s pridobljenimi statusi učencev in ugodnostmi, ki jih šola nudi učencem izven predpisanih dejavnosti in standardov (status učenca, ki se vzporedno izobražuje, pravica do sredstev šolskega sklada, pravica sodelovanja v šolskih športnih ekipah …);
• začasen odvzem naprav ali predmetov, s katerim učenec ogroža varnost ali onemogoča nemoteno izvedbo pouka (O takem odvzemu strokovni delavec, ki je predmet odvzel, še isti dan obvesti starše učenca, ki odvzeti predmet v šoli tudi prevzamejo.).

 
Učencu in njegovim staršem se pojasnijo razlogi za odločitev o ukrepu, obliko in trajanje ukrepa.
V primerih, ko to ni mogoče (npr. odstranitev učenca od šolske ure), se razgovor opravi takoj, ko je mogoče, praviloma še isti dan.
Vzgojni ukrep je za učenca in njegove starše obvezujoč in se mu morajo podrediti. V nasprotnem primeru učenec prejme opomin. Na vzgojno delovanje šole je možen ugovor.
Če učenec ogroža zdravje in varnost drugih učencev ali učitelja oziroma moti vzgojno-izobraževalni proces tako močno, da je delo v veliki meri onemogočeno, ga morajo njegovi starši ta dan odpeljati iz šole. O dogajanju strokovni delavec, ki je bil navzoč, zapiše zapisnik. Razrednik starše seznani z zapisnikom in ob tem sklene dogovor o nadaljnjem ravnanju in sodelovanju. Določi se časovno obdobje za intenzivno spremljanje otrokovega vedenja na podlagi pripravljenega načrta. Pri pripravi načrta sodelujejo učenec, razrednik, učitelji in starši. Po potrebi sodeluje pri pripravi načrta šolska svetovalna služba, vodstvo šole. V posameznih primerih lahko poiščemo tudi pomoč in podporo pristojnih institucij. Starši so s šolo dolžni sodelovati.
Ob resnih disciplinskih težavah v posameznih oddelkih razrednik problematiko vsebinsko predstavi na delovnem sestanku:

• pri načrtovanju in izpeljavi ukrepanja mora sodelovati celoten oddelčni učiteljski zbor in šolska svetovalna služba,
• možen je tudi razširjen roditeljski sestanek (možnosti so v razponu razgovora učenca, ki moti pouk, njegovih staršev in učitelja do sestanka vseh učencev oddelka, vseh staršev in celotnega učiteljskega zbora ter po potrebi še šolske svetovalne službe, vodstva).

 
Premestitev v drug oddelek
Šola lahko po presoji celotnega učiteljskega zbora učenca ob hujši ali ponavljajoči kršitvi premesti v drug oddelek.
 
Prešolanje učenca v drugo šolo
Šola lahko vključi ali prešola učenca v drugo šolo v soglasju s starši ali na predlog staršev, če je to potrebno iz učnih ali vzgojnih razlogov. Z vključitvijo mora soglašati šola, v katero se učenec vključuje.
 
Vzgojni opomin
Učencu se lahko izreče vzgojni opomin, kadar krši dolžnosti in odgovornosti, določene z zakonom, drugimi predpisi in akti šole, in ko vzgojne dejavnosti oziroma vzgojni ukrepi, določeni z vzgojnim načrtom in pravili šolskega reda, ob predhodnih kršitvah, niso dosegli namena oziroma se lahko vzgojni opomin izreče sočasno z vzgojnim ukrepanjem, kadar gre za kršitev, ki resno ogroža varnost ali zdravje učenca samega ali drugih.
Vrste in izrekanje vzgojnega opomina podrobneje predpiše minister za šolstvo.
V posameznem šolskem letu lahko učencu izreče učiteljski zbor vzgojni opomin največ trikrat. Če je bil učencu izrečen drugi vzgojni opomin v šolskem letu, mora šola obvestiti starše o tem, da lahko učenca po izrečenem tretjem vzgojnem opominu v primeru onemogočanja izvajanja pouka in drugih dejavnosti, prešola na drugo šolo brez njihovega soglasja.
 Šola za učenca, ki mu je bil izrečen vzgojni opomin, najkasneje v desetih delovnih dneh od izrečenega opomina pripravi individualizirani vzgojni načrt, v katerem opredeli konkretne vzgojne dejavnosti, postopke in vzgojne ukrepe, ki jih bo izvajala. Razrednik je odgovoren za pripravo individualiziranega vzgojnega načrta, sodelujejo pa lahko tudi drugi strokovni delavci šole. Pri pripravi individualiziranega vzgojnega načrta lahko sodelujejo tudi starši učenca. Šola spremlja izvajanje individualiziranega vzgojnega načrta.
 
V skrajnem primeru je posledica treh izrečenih vzgojnih opominov prešolanje učenca v drugo šolo brez soglasja staršev.
Če se učenca prešola brez soglasja staršev, si šola pred odločitvijo o prešolanju učenca na drugo šolo pridobi:

• mnenje centra za socialno delo,
• soglasje šole, v katero bo učenec prešolan,
• glede na okoliščine pa tudi mnenje drugih svetovalnih inštitucij.

 
 

 
SODELOVANJE S STARŠI 
S starši sodelujemo prek ustaljenih in obveznih oblik sodelovanja:

• roditeljskih sestankov (po potrebi sodelujejo učenci, več učiteljev, svetovalna služba in vodstvo šole),
• govorilnih ur,
• oglasne deske,
• sprotnega telefonskega obveščanja ob izjemnih dogodkih oz. ob neizpolnjevanju šolskih obveznosti,
• zapisov v otrokovo beležko,
• elektronske pošte, ki ni namenjena komunikaciji o vsebinskih problemih ter opravičevanju.

 
Starši so dolžni šoli posredovati telefonske številke, na katerih so dosegljivi.
V vzgojnem načrtu naše šole želimo poudariti odgovornost in dolžnost staršev za sodelovanje s šolo.
Starši so se dolžni v vsakem ocenjevalnem obdobju vsaj enkrat udeležiti govorilnih ur ali roditeljskega sestanka pri učitelju razredniku in tako dejavno spremljati šolsko in domače delo ter vedenje svojega otroka.
V primerih, ko strokovni delavec presodi, da je potreben daljši in poglobljen razgovor o otrokovem vedenju ali težavah v šoli, starše povabimo na razgovor v šolo. K sodelovanju na razgovoru lahko povabimo tudi druge strokovne delavce šole. 
 
Pri reševanju različnih problemov, s katerimi se srečuje posamezni učenec ali skupina učencev, se lahko povežemo s pristojnimi institucijami in različnimi organizacijami.
Pisna vabila s povratnico pošiljamo v primeru, ko starši s šolo ne sodelujejo, njihov otrok pa ima večje težave ali ponavlja manjše kršitve šolskega reda in dogovorjenih pravil.
 
V posameznih primerih, ko se starši ne vključujejo v reševanje problemov, povezanih z njihovimi otroki, ali otroke zanemarjajo, šola lahko izvede obisk dveh strokovnih delavcev na domu s soglasjem staršev. Cilj obiska je sprejetje dogovora o medsebojnem sodelovanju in vzajemnih odgovornostih.
V primerih, ko šola ne more zagotoviti sodelovanja staršev ali oceni, da gre pri posameznih otrocih za zanemarjanje, zlorabe ipd., bo poiskala pomoč in sodelovala s pristojnimi zunanjimi institucijami (Center za socialno delo,  Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše, zdravstveni dom, policijska postaja …).
 
Medsebojne odnose se utrjuje tudi z dodatnimi oblikami sodelovanja, kot so:

• razredne prireditve,
• šolske prireditve,
• prireditve na lokalni ravni,
• prireditve v okviru šolskih projektov,
• dan odprtih vrat,
• šola za starše,
• skupna udeležba na rekreativnih športnih prireditvah …

Vzgojni načrt Osnovne šole Kašelj v pdf obliki.