Umetna inteligenca med nami – kako algoritmi oblikujejo naš vsakdan

Živimo v času, ko digitalne vsebine, algoritmi, umetna inteligenca in družbena omrežja pomembno vplivajo na naše odločitve, navade in način razmišljanja. Ker je razumevanje njihovega delovanja v osnovnošolskem prostoru še vedno premalo zastopano, smo se z učenci 6. razredov vključili v projekt Fakultete za računalništvo in informatiko DALI4US - Podatkovna pismenost v osnovni šoli, s katerim smo skozi zanimive, raziskovalne in praktične dejavnosti odkrivali, kako računalniki sprejemajo odločitve, prepoznavajo vzorce ter vplivajo na informacije, ki jih vsakodnevno spremljamo. 

Učenci 6. razredov so z učiteljico Jožico Šubelj in knjižničarko Tino Janc preizkusili 3 izzive.
1. Izziv: RISANKE
Ali vas zanima, kdo za vas izbere naslednjo risanko ali film? Je to naključje ali računalnik o vas ve več, kot si mislite?

Šestošolci so se prelevili v raziskovalce priporočilnih sistemov. Najprej je vsak izbral svojih sedem najljubših risank, nato pa so učenci primerjali izbire in poiskali sošolce z najbolj podobnim okusom. Iz nastalih povezav so ustvarili pravo mrežo podobnosti ter drug drugemu pripravili priporočila za ogled novih risank.
V nadaljevanju so svoje izbire vnesli še v računalniški program, ki je na podlagi vseh podatkov razreda izdelal priporočila za vsakega posameznika. Učenci so ugotovili, da računalnik ne pozna vsebine risank, temveč išče podobnosti med uporabniki. Dejavnost je na zabaven in razumljiv način pokazala, kako delujejo priporočilni sistemi, ki jih srečujemo vsak dan na YouTubu, TikToku ali spletnih trgovinah.

2. Izziv: KAJ DELAJO PALČKI
Kako lahko nekaj veš, čeprav ti nihče ničesar ne pove? Bi znali ugotoviti poklic palčka samo po njegovem videzu?

Naši šestošolci so sprejeli izziv in postali pravi detektivi umetne inteligence. Opazovali so različne palčke, iskali njihove skupne lastnosti ter odkrivali pravila, po katerih so določili njihov poklic. S skupnim razmišljanjem so sestavili odločitveno drevo – preprost "recept", ki vodi do pravilnega odgovora.
V drugem delu so učenci sami ustvarili podatke za računalnik. Risali so hiše palčkov po dogovorjenih pravilih, računalnik pa je moral iz njihovih podatkov odkriti ista pravila. Tako so učenci spoznali, da se umetna inteligenca ne uči čarobno, ampak na podlagi kakovostnih podatkov in pravil, ki jih zna prepoznati. Ob tem so se prepričali, kako pomembni so natančnost, opazovanje in logično razmišljanje.

3. Izziv: PODNEBNI PASOVI
Ali lahko brez zemljevida odkrijemo, kateri kraji imajo podobno podnebje? Kaj pa, če nam pri tem pomagajo le podatki?

Šestošolci so se podali na raziskovanje podnebnih pasov Azije. V skupinah so primerjali klimograme različnih krajev, iskali podobnosti med temperaturami in padavinami ter jih razvrščali v smiselne skupine. Za vsako skupino so narisali značilen klimogram in svoje ugotovitve prenesli še na zemljevid Azije.
V nadaljevanju so spoznali, da lahko podobno nalogo opravi tudi računalnik. Na podlagi podatkov o temperaturah in padavinah je sam poiskal podobne kraje ter jih razvrstil v podnebne skupine. Učenci so tako spoznali, da umetna inteligenca in analiza podatkov pomagata odkrivati vzorce tudi tam, kjer jih na prvi pogled sploh ne opazimo. Dejavnost je bomo zagotovo še ponovili, saj poveže geografijo, logično razmišljanje in osnove podatkovne analize.